Prevodni okvir za ravni A in B

Priročnik je na voljo v angleščini, danščini, finščini, francoščini, italijanščini, nemščini, nizozemščini, poljščini, romunščini in španščini. Jezik izberite v spustnem seznamu desno zgoraj.

Nekateri dokumenti so dostopni le v angleščini. Orodje za samoocenjevanje je na voljo v angleščini, italijanščini, poljščini, romunščini, slovenščini in španščini.

Priročnik za uporabo prevodnega okvira

Kaj je prevodni okvir?

Prevajalstvo, v nasprotju s področjem učenja tujih jezikov, nima dokumenta, ki bi se lahko primerjal s Skupnim evropskim jezikovnim okvirom, niti nima razvite tradicije raziskovanja doseganja različnih ravni pridobljenega prevajalskega znanja. Tretji predlog NACT, ki ga predstavljamo na tem mestu, želi odgovoriti na to potrebo in storiti korak v smeri oblikovanja skupnega evropskega referenčnega okvira, ki bi se lahko uporabljal pri usposabljanju prevajalcev in v poklicnem prevajanju.

Tretji predlog NACT je revidirana različica okvira, ki ga je razvila raziskovalna skupina PACTE v sklopu projekta »Določanje kompetenčne ravni pri usvajanju prevajalske kompetence pri pisnem prevajanju« (s špansko kratico NACT).

V tem predlogu se osredotočamo le na pisno prevajanje, in sicer obsega tri predlagane ravni prevajalske kompetence (A, B in C), opisniki za posamezno raven pa so usklajeni s petimi kompetencami (jezikovno kompetenco, zunajjezikovno kompetenco, instrumentalno kompetenco, storitveno kompetenco ter metodološko in strateško kompetenco). Okvir se osredotoča zlasti na ravni prevajanja A in B, ki sta razdeljeni na več podravni. Raven C je opisana le na splošno. Podrobnejši opis ravni C je eden izmed ciljev projekta EFFORT.

Predlagani okvir je namenjen predvsem učiteljem, študentom, poklicnim prevajalcem, delodajalcem in akreditacijskim organom, ki urejajo področje prevajanja.

Čemu služi priročnik?

Priročnik pojasnjuje, na kakšen način lahko uporabniki, kot so učitelji, študenti, prevajalci, delodajalci in akreditacijski organi, čim bolj učinkovito uporabljajo gradiva, navedena v priročniku. S priročnikom želimo omogočiti boljše razumevanje in učinkovitejšo uporabo predlagane lestvice opisnikov ravni prevajalskega znanja (tj. Tretjega predloga NACT).

Komu je namenjen okvir?

Okvir služi tako za namene izobraževanja kot za poklicne namene. Gradiva s spletne strani so namenjena:

Učiteljem in izobraževalnim ustanovam

Izobraževalne ustanove in učitelji se lahko na opisnike ravni oprejo pri: izoblikovanju ali prenovi prevajalskih učnih programov; določanju in izpopolnjevanju študijskih rezultatov; spremljanju študijskega napredka v okviru obstoječih programov; oblikovanju novih predmetov in študijskih vsebin; pripravi preglednic za ocenjevanje znanja, pri katerih se upošteva težavnost besedil; in nazadnje tudi za zbliževanje študijskih rezultatov, zastavljenih v študijskih programih za usposabljanje prevajalcev, in zahtev na prevajalskem trgu.

Študentom

Študenti lahko z orodjem za samoocenjevanje ovrednotijo doseženo raven prevajalske kompetence. Predlagani okvir jim je v pomoč pri prepoznavanju svojih prednosti in slabosti pri prevajanju ter jim omogoča, da svojo sposobnost prevajanja izboljšajo na način, ki je usmerjen na zastavljen cilj in je prilagojen posamezniku. Okvir prav tako omogoča spremljanje posameznikovega študijskega napredka.

Poklicnim prevajalcem

Okvir omogoča prevajalcem, da se seznanijo s pričakovano stopnjo strokovnosti na različnih ravneh, ter orodje za samoocenjevanje uporabijo za identifikacijo svojih pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Orodje za samoocenjevanje je mogoče uporabljati tudi za periodično spremljanje razvoja prevajalske kompetence.

Delodajalcem na področju jezikovne industrije

Orodje za samoocenjevanje je lahko v pomoč delodajalcem v postopkih zaposlovanja v jezikovni industriji, saj omogoča razločevanje med kandidati glede na doseženo raven prevajalske kompetence. Vzorci besedil lahko pomagajo pri izbiranju izhodiščnih besedil in ocenjevanju prevodov kandidatov v izbirnem postopku.

Akreditacijskim organom

Organi, pristojni za akreditacijo študijskih programov, se lahko na referenčni okvir oprejo pri določanju izobraževalnih in evalvacijskih standardov za študijske programe iz prevajanja; prav tako lahko predlagani okvir služi kot osnova za ugotavljanje učinkovitosti programov za usposabljanje prevajalcev in poklicnega prevajanja. Okvir je lahko torej koristen tudi pri priznavanju in nostrifikaciji visokošolskih diplomskih listin in certifikatov.

Kako uporabljati priročnik?

Priročnik vključuje več vrst gradiv.

Opisniki kompetenc v Tretjem predlogu NACT

V Tretjem predlogu NACT so ravni prevajanja razporejene v lestvico. Z uporabo predlaganega okvira lahko izobraževalne ustanove izpopolnijo svoje študijske programe in prilagodijo učne rezultate zahtevam jezikovne industrije doma in v tujini ter na zanesljiv način spremljajo študijski napredek na vseh stopnjah izobraževanja. Delodajalci lahko na podlagi predlaganega okvira oblikujejo merila za zaposlovanje kandidatov.

Vzorci besedil

Priročnik vključuje vzorce besedil. Besedila služijo za ponazoritev, saj izbor ponuja praktične primere besedil različnih besedilnih in prevajalskih težavnostnih stopenj ter omogoča razločevanje med ravnmi dosežene prevajalske kompetence, ki je potrebna za prevajanje teh besedil in reševanje morebitnih prevajalskih problemov.

Učitelji prevajalcev in delodajalci v jezikovni industriji lahko vzorce besedil uporabijo pri: izbiranju primernih besedil za vrednotenje študentov ali kandidatov, prepoznavanju prevajalskih problemov pri vrednotenju študentov ali kandidatov in za lažje ocenjevanje dodeljenih prevodov. Študenti in poklicni prevajalci lahko ta besedila uporabijo tudi za to, da dobijo boljši vpogled v svoj napredek pri pridobivanju prevajalske kompetence.

Glosar

Glosar je del Tretjega predloga NACT in je objavljen v samem predlogu, za lažjo uporabo pa je na voljo tudi na tem spletnem zavihku. Glosar zajema 38 gesel z opredelitvami 79 pojmov. Izbrani pojmi so razdeljeni na sedem razdelkov:

  • Splošni pojmi
  • Pojmi, vezani na določanje ravni težavnosti besedil
  • Pojmi, vezani na jezikovno kompetenco
  • Pojmi, vezani na zunajjezikovno kompetenco
  • Pojmi, vezani na instrumentalno kompetenco
  • Pojmi, vezani na storitveno kompetenco
  • Pojmi, vezani na metodološko in strateško kompetenco

Zaradi lažjega razumevanje, gesla v posameznih razdelkih niso urejena po abecednem redu, temveč glede na položaj, ki ga zavzemajo v določitvi posameznega pojma.

Pogosto zastavljena vprašanja

Del spletne strani je namenjen pogosto zastavljenim vprašanjem, ki se nanašajo na posamezne opredelitve in opise področij specializacije, ključne pojme Tretjega predloga NACT itd. Stran je namenjena lažjemu razumevanju predloga NACT in razreševanju terminoloških in drugih konceptualnih vprašanj, ki bi se lahko pojavila ob branju predloga ali uporabi orodja za samoocenjevanje.

Orodje za samoocenjevanje

Interaktivno orodje za samoocenjevanje lahko uporabljajo študenti prevajalstva in poklicni prevajalci za določanje ravni doseganja posamezne kompetence. Samoocenjevanje poteka tako, da uporabnik preprosto označi vse trditve, ki veljajo zanj, na koncu pa s spletne strani na svojo napravo prenese izpolnjen obrazec s samooceno. S periodičnim ponavljanjem postopka samoocenjevanja lahko uporabniki čez čas primerjajo rezultate in spremljajo svoj študijski napredek.

O Tretjem predlogu NACT

Tretji predlog NACT prinaša predlog opredelitve lestvice opisnikov ravni prevajalskega znanja. Cilj predloga je storiti korak v smeri oblikovanja skupnega evropskega referenčnega okvira za usposabljanje prevajalcev in poklicno prevajanje.

Splošne informacije

Pričujoči dokument je revidirana različica predloga, ki ga je v okviru projekta NACT (s polnim imenom »Določanje kompetenčne ravni pri usvajanju prevajalske kompetence pri pisnem prevajanju«) oblikovala raziskovalna skupina PACTE.

Tretji predlog NACT je rezultat daljšega procesa, v okviru katerega je nastalo več zaporednih predlogov:

  1. Prvi predlog NACT opisnikov ravni. V okviru projekta NACT se je izoblikoval prvi predlog opisnikov različnih ravni prevajalskega znanja. Predlog je prek evalvacijskega vprašalnika strokovno ovrednotila skupina strokovnjakov. Pri evalvaciji je sodelovalo devetindevetdeset evalvatorjev (visokošolski učitelji prevajanja in poklicni prevajalci) iz 16 Evropskih držav. Gl.: PACTE 2018, PACTE 2019, Hurtado Albir, Kuznik, Rodríguez-Inés (2022).
  2. Drugi predlog NACT. Na podlagi rezultatov omenjene strokovne presoje je raziskovalna skupina prvi predlog revidirala in oblikovala drugi predlog. Gl.: Hurtado Albir, Rodríguez-Inés (2022).
  3. Tretji predlog NACT. V okviru projekta EFFORT je Drugi predlog NACT s pomočjo evalvacijskega obrazca pregledalo 20 učiteljev prevajanja iz izobraževalnih ustanov, ki sodelujejo pri projektu (po dva z vsake ustanove). Tretji predlog vključuje prispevke in spremembe, ki so jih predlagali člani raziskovalne skupine pri projektu EFFORT. Besedilo predloga je dostopno tu.

Značilnosti

Opis ravni prevajanja velja zgolj za pisno prevajanje. Dokument se deli na naslednje razdelke:

  1. Uvod
  2. Značilnosti predloga
  3. Opisne kategorije. Opis kompetence
  4. Opis kompetenčnih ravni pri prevajanju
  5. Glosar. Razlaga pojmov in terminov
  6. Priloge z vzorci besedil
  7. Priloge z imeni sodelavcev in ocenjevalcev
  8. Bibliografija

Opredeljene so tri ravni prevodnega znanja, in sicer raven A, B in C. Ravni A in B se delita na podravni. Raven C je opisana le na splošno.

Opisniki ravni temeljijo na petih opisnih kategorijah, ki zajemajo različne sestavine prevajalske kompetence, in sicer jezikovno kompetenco, zunajjezikovno kompetenco, instrumentalno kompetenco, storitveno kompetenco ter metodološko in strateško kompetenco.

Poleg opisnikov za vsako raven predlog vključuje tudi:

  • splošno lestvico opisnikov za vse ravni;
  • tri priloge primerov: besedilne zvrsti izvirnikov; področja poznavanja kulture in splošne razgledanosti; jezikovni viri in tehnologije;
  • glosar z opredelitvami najpomembnejših pojmov.

Nadaljnje branje:

– PACTE. 2018. “Competence levels in translation: Working towards a European framework”. The Interpreter and Translator Trainer 12 (2): 11-131. Published paper | Post-print version.

– PACTE. 2019. “Establecimiento de niveles de competencias en traducción. Primeros resultados del proyecto NACT”. Onomázein 43: 1-25. Open-access published paper. Portuguese version.

– Hurtado Albir, A.; Kuznik, A. & Rodríguez-Inés, P. (2022). “Primera propuesta de descriptores de nivel. Evaluación y resultados”/ “First level descriptor proposal. Evaluation and results”. In Hurtado Albir, Amparo & Patricia Rodríguez-Inés (eds.). Hacia un marco europeo de niveles de competencias en traducción. El proyecto NACT del grupo PACTE / Towards a European framework of competence levels in translation. The PACTE group’s NACT project. MonTI Número Especial/Special Issue 7: 69-118. Open-access published paper.

– Hurtado Albir, A. & Rodríguez-Inés, P. (2022). “Segunda propuesta de descriptores de nivel” / “Second level descriptor proposal”. In Hurtado Albir, Amparo & Patricia Rodríguez-Inés (eds.). Hacia un marco europeo de niveles de competencias en traducción. El proyecto NACT del grupo PACTE / Towards a European framework of competence levels in translation. The PACTE group’s NACT project. MonTI Número Especial/Special Issue 7: 119-203. Open-access published paper.